Zmajar zdaj zanemarja jabolka

Arhiv Večera z dne 23-07-2007, stran 24

Mariborčan Primož Gričar, najboljši pilot z zmajem na “sončni pogon“ na svetu, po novem profesionalec

Naš najboljši jadralni zmajar Primož Gričar iz Partinja pri Mariboru, ki tekmuje v klasičnem razredu in razredu trdokrilcev, se je na svetovni lestvici najboljših jadralnih zmajarjev trdokrilcev FAI-razred 5 ponovno prebil na prvo mesto. Gre za lestvico svetovnega letalskega združenja, ki je krovna organizacija vseh letalskih športov od tekmovanj z letali, baloni in jadralnimi letali do tekmovanj z zmaji in padali.

Gričar je bil uvrščen na prvo mesto v svojem razredu na tej lestvici že leta 2005, vendar je nato sredi leta 2006 zdrsnil na drugo. Zahvaljujoč odličnim rezultatom v minuli sezoni in na začetku letošnje se je ponovno zavihtel na čelo najboljših jadralnih zmajarjev trdokrilcev na svetu. S takim izjemnim uspehom se lahko pohvali le redkokateri športnik v Sloveniji, še zlasti če upoštevamo, da je jadralno zmajarstvo v razvitih državah mnogo bolj popularno kot pri nas, zanimanje zanj pa se še povečuje. Nekateri napovedujejo, da bo postalo jadralno zmajarstvo eden od najpopularnejših adrenalinskih športov, k čemur naj bi prispevali televizijski prenosi s kamerami, ki bodo nameščene na zmaje.

Gričarjev zmaj (Tomaž Kšela)

Gričar je letošnjo sezono začel sijajno. “Na začetku aprila sem zmagal na tekmovanju v poletih z zmaji trdokrilci Trofe Montegrappa 2007 v Italiji. Nekaj dni za tem sem se udeležil dveh tekmovanj z navadnim zmajem na Floridi, ki sem jih izkoristil za trening pred svetovnim prvenstvom, ki bo avgusta v Teksasu. Na odprtem prvenstvu Alp v začetku junija v Innsbrucku sem v kategoriji trdokrilcev prav tako zasedel prvo mesto. Na predevropskem prvenstvu v Greifenburgu v Dravski dolini v Avstriji sem bil z navadnim zmajem drugi. Na odprtem prvenstvu Hrvaške z navadnim zmajem sem osvojil prvo mesto. Na odprtem prvenstvu Nemčije s trdokrilci pa sem osvojil drugo mesto,“ našteva svoje uspehe v letošnji sezoni naš najboljši zmajar, ki se odpravlja na svetovno prvenstvo zmajarjev v ZDA.

Med profesionalci

Primož Gričar je za športne dosežke v letu 2006 prejel Cizljevo priznanje, po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir agronomije, vpisan je na magistrski študij. Z jadralnim zmajarstvom se je prej ukvarjal nepoklicno, saj je na domači kmetiji skrbel za pridelavo jabolk, medtem ko so se mnogi njegovi konkurenti iz tujine z zmajarstvom ukvarjali skoraj profesionalno. Pred kratkim se jim je med profesionalci pridružil tudi sam, saj se je kot pilot, in to edini, zaposlil v tovarni Aeros iz Ukrajine, ki proizvaja zmaje. Tudi zaradi njegovih uspehov je po zmajih te tovarne v Evropi čedalje večje povpraševanje. Gričarju se brez podpore sponzorja samo s podporo Letalske zveze Slovenije, ki mu je že doslej veliko pomagala ne bi uspelo prebiti v svetovno elito, čeprav je v slovenski zmajarski državni reprezentanci.

K temu, da se je Gričar ponovno prebil na čelo svetovne lestvice FAIrazred 5, so veliko pripomogli tudi odlični rezultati, ki jih je v letu 2005 dosegel na Flytec championship v ZDA, na odprtem prvenstvu Nemčije in na odprtem prvenstvu Alp. Tudi lansko sezono je začel vzpodbudno, saj je v razredu 5 dosegel drugo mesto v spomladanski tekmi za trofejo Montegrappa v Italiji. Na svetovnem prvenstvu na Floridi mu ni šlo vse tako, kot je pričakoval, zato je pristal na zanj ne najboljšem 12. mestu, čeprav je tudi to vsega spoštovanja vreden rezultat.

Zaradi tega je ob koncu sezone 2006 na lestvici zdrsnil na drugo mesto. Vendar se je z dobrimi rezultati ponovno prebil na čelo svetovne lestvice jadralcev trdokrilcev.

Primož Gričar upa, da bo jadranje z zmaji postalo olimpijski šport. (Tomaž Kšela)

Poleg tega je Gričar lani dosegel izvrstne rezultate tudi na tekmovanjih s klasičnim zmajem. Na tekmovanjih FAIrazred 1 je med drugim dosegel drugo mesto na odprtem prvenstvu Slovenije in tretje na evropskem prvenstvu na Hrvaškem, na katerem je sodelovalo 96 tekmovalcev iz domala vseh evropskih držav. Bronasta medalja z evropskega prvenstva, ki je rangirano najvišje, saj je konkurenca na njem najmočnejša, je bila lani njegov najboljši rezultat, za katerega je dobil Cizljevo nagrado.

Zanimivost

Ob ugodni termiki in vetru lahko jadralec preleti v eni uri od 60 do 100 kilometrov

Visoko nad oblaki

Kako sploh potekajo tekmovanja z jadralnimi zmaji? “Tekmovalci dobimo pred tekmovanjem, ki se običajno začne okoli 10. ure, nalogo, ki jo organizatorji določijo glede na vremenske razmere. Tekmovalci moramo preleteti več natančno določenih kontrolnih točk in v najkrajšem času doseči cilj. Na najbolj zahtevnih tekmovanjih moramo v enem dnevu preleteti tudi do 250 kilometrov na višini do 4000 metrov. V zraku smo tudi do 6 ur. Ob ugodni termiki in vetru v hrbet lahko jadralec preleti v eni uri od 60 do 100 kilometrov, mnogo počasnejši pa je, če termika ni ugodna in če mu ne pomaga veter,“ pojasnjuje Gričar.

S čim vse si tekmovalec lahko pomaga v zraku? “Pri klasičnih zmajih in trdokrilcih ima tekmovalec poleg jadralnega zmaja na voljo še toplo letalsko vrečo, letalni računalnik z GPSopremo (let zmajev spremljajo s sateliti, zato subjektivne ocene sodnikov niso mogoče) in svoj pogum, znanje, iznajdljivost in izkušnje,“ pravi smeje Gričar. “Bistveno za nas je sonce. Jadralni zmajarji smo letalci na sončni pogon. Sonce namreč segreva talne površine. Zrak nad različnimi površinami se segreva različno hitro. Tako se denimo zrak nad pobočji segreva hitreje kot na ravnih tleh. Zrak nad tovarniškimi strehami se segreva hitreje kot zrak nad gozdnimi površinami in podobno. Zaradi temperaturnih razlik se začne topel zrak vzpenjati, kar izkoriščamo jadralci. Včasih se lahko pilot z jadralnim zmajem v termičnem stebru vzpenja tudi s hitrostjo okoli 14 metrov na sekundo. Če naleti na plast hladnega zraka, pa začne padati s hitrostjo 10 ali več metrov na sekundo. V takšnih razmerah mora pilot izredno hitro reagirati, da ponovno ulovi ustrezne termične tokove, ki so za nepoznavalce nevidni, piloti pa jih vidijo po posrednih znamenjih (oblaki, meglice, ptice, insekti, drevje in podobno). Če termike ni, pada jadralec zaradi gravitacije pri horizontalni hitrosti 45 kilometrov na uro s hitrostjo meter na sekundo. Zaradi vseh teh okoliščin terja vsak polet z jadralnim zmajem od pilota maksimalno koncentracijo, ne glede na to, ali gre za tekmovanje ali ne. Večjih napak in nepazljivosti v našem športu ni mogoče popraviti, zato morajo biti piloti jadralnih zmajev zrele in odgovorne osebnosti.“

Zato, da bi na tekmovanjih izključili vpliv naključij, se tekmovalci v okviru enega tekmovanja pomerijo večkrat. Tekmovanja trajajo praviloma od tri do 14 dni. Če je lepo vreme, opravijo tekmovalci po en polet vsak dan. Tako o uvrstitvi zares odločajo znanje, izkušnje, vzdržljivost in sposobnost letenja. Gričar je lani na tekmovanjih opravil 40 poletov, v zraku je bil skupno 90 ur. V tem času je preletel več tisoč kilometrov. Kot pravi, postajajo tekmovanja v jadranju z zmaji vse bolj zanimiva in atraktivna, saj jih je marsikje v tujini že začela spremljati televizija. Še posebno atraktivni so posnetki s kamer, ki so nameščene na zmaje. Mnogi menijo, da so posnetki marsikdaj celo bolj razburljivi kot pri formuli 1, zato se zanimanje javnosti za ta šport hitro povečuje.

"Žal še nobeden od letalskih športov ne sodi med olimpijske, čeprav je prosto letenje v bistvu atletski šport. Zato upam, da bo kmalu tudi olimpijski, saj so rezultati v tem športu odvisni zgolj od pilota in njegove psihofizične pripravljenosti in vzdržljivosti,“ poudarja Gričar, ki se je dobro pripravil tudi za svetovno prvenstvo. Vendar pa, kot pravi, v tem športu ni nikoli pametno preveč razmišljati o rezultatu, saj mora biti varnost na prvem mestu. Njegovi cilji za svetovno prvenstvo in letošnjo sezono nasploh zato ostajajo isti, kot so bili pred lansko sezono: doseči čim večjo popolnost v poletih, ki ob skrbi za varnost dolgoročno edina zagotavlja tudi dobre rezultate.