Kobala Open 2021
Lansko leto smo kljub koronakrizi sprejeli odločitev, da organiziramo državno prvenstvo. Letos smo kljub negotovosti in lanskoletni izkušnji, ko nam je v zadnjem trenutku odpovedala večina pilotov, sklenili, da ponovno sprejmemo čast za organizacijo takšnega dogodka. Tako se je med 16. in 20. avgustom v Tolminu ponovno odvijalo odprto slovensko državno prvenstvo v letenju z jadralnimi zmaji -- Kobala Open 2021. Izvedli smo ga podobna ekipa kot lani, Klub zmajarjev Maribor s prostovoljci. To je sedaj četrto leto, ko je organizacija pripadla nam. Veseli nas, da nam ljudje zaupajo, saj je bila letošnja udeležba, v primerjavi z lani, podvojena. Govorimo o pilotih iz vsaj 12 različnih držav širom sveta, število udeležencev je doseglo 35. To je kar zavidljiva številka za zmajarsko tekmovanje v trenutnih svetovnih razmerah. Udeležba je bila višja, saj so prispeli ravno tisti, ki smo jih prejšnje leto pogrešali. Posebej veseli smo, da so se našega tekmovanja udeležile tudi tri ženske pilotke, ki si upajo v zraku kontrirati pilotom. Ena izmed njih nas je najbolj presenetila, saj se je tekmovanja v Sloveniji udeležila, kljub temu da izvira iz Kazahstana.
Tekmovanje je potekalo pet dni, od tega smo imeli tri letalne dneve. Letošnja novost je bila vpeljava live-trackinga, op. a. sledenja v živo. Tekmovanje postane bolj zanimivo, saj ga lahko ljudje spremljajo preko spleta in z minimalnim časovnim zamikom opazujejo potek dogodkov. Izvedli smo torej 3 dnevne naloge v dolžini 72km, 133km in 90km. Takšen način izvedbe tekmovanja zniža količino stresa organizatorjev, saj v vsakem trenutku vemo, kje so piloti in v primeru nesreče dosti lažje organiziramo reševalno akcijo. Hvala bogu pa to letos - ponovno - ni bilo potrebno. Tekmovanje je steklo brez varnostnih incidentov oziroma ostalih negativnih presenečenj.
V nedeljo popoldne oziroma proti večeru, ko se je vse skupaj pravzaprav začelo z registracijo pilotov, smo bili pozitivno presenečeni, ko tekmovalcem kar ni bilo konca. To je v nasprotju z lani, ko smo sami sedeli in čakali, ali se bo kdo prikazal. Tako smo po registraciji vedeli, da bo tekma zanimiva in da imamo med udeleženci tudi nekaj vrhunskih pilotov v svetovnem merilu. Zadovoljni smo odšli spat in komaj čakali ponedeljkovo jutro, vremenska napoved je bila spodbudna in začelo se je. Ponovno smo ljudi odpeljali na vzletišče Kobala, sestavili dnevno nalogo, gledali v nebo in čakali. Čakali, da je prvi vzletel. Takrat smo vedeli, da smo sprejeli pravo odločitev, da bo tekma zanimiva in da, kljub temu da pilote dokaj dobro poznamo iz prejšnjih let, o morebitnem favoritu ne moremo govoriti. Že prvi dan se je v petnajsterico najboljših uvrstila tudi ena izmed tekmovalk.
Sledila sta torek in sreda, ko smo zaradi močnega vetra oziroma burje dan odpovedali, preden se je sploh začel. Odločitev je bila pravilna, piloti so jo brez težav sprejeli, saj so tudi sami opazili, da vremenske razmere niso primerne za tekmovanje. Treba se je prilagoditi vsem, tudi tistim pilotom, ki niso tako izkušeni. Nam organizatorjem pa je to pomagalo, da smo lahko uredili še vse ostale organizacijske zadeve, pogledali slike prvega dneva in organizirali pogostitev. Pri tako zvestih tekmovalcih, ki se vsako leto vračajo k nam, ne glede na razdaljo, ki jo morajo prepotovati, je to še najmanj, kar lahko zanje naredimo ob samem tekmovanju.
Prebudili smo se v četrtkovo jutro, ob pregledovanju vremena popili kavo in odločili, da se za predzadnji dan spodobi, da tekmo malo začinimo. Navsezadnje ljudje so prišli letet in to jim tudi želimo ponuditi. Vremenske razmere so dopuščale sestavo daljšega taska in tako smo sestavili task dolžine 133km. Tako je že drug dan zapored v cilj kot prvi priletel včasih slovenski pilot, ki danes tekmuje za Nemčijo - Primož Gričar. Kot najhitrejši je v cilj priletel po dobrih treh urah, k čemur moramo prišteti še nekaj časa, preden se je start v zraku odprl. Povprečna hitrost je torej znašala več kot 40~km/h! Po pristankih so se zaradi utrujenosti kar kmalu vsi poskrili. Kako vemo, da so bili utrujeni? Veliko jih ni popilo niti zasluženega piva (beer-goal).
Tako je tekmovanje počasi šlo proti koncu, nastajale so špekulacije o zmagovalcih, mi pa smo svoje misli raje osredotočili v dnevno nalogo. Odhod na vzletišče je stekel uro prej, da nam zvečer ostane malo več časa za pripravo zaključne prireditve oziroma za podelitev nagrad. Čeprav je Slovencev letos bilo sorazmerno malo, so vsak dan bili v deseterici najboljših. V zadnji dnevni nalogi pa je presenetil Jože Frim, ki je v cilj priletel kot drugi. Istočasno je zaradi težav z instrumentom prejšnje dni raje ostal na tleh, sicer bi rezultati bili nekoliko drugačni. Kar 23 pilotov je priletelo v cilj, popili so zasluženo pivo in sledila je podelitev nagrad.
Končni rezultati odprtega prvenstva so bili (od tretjega proti prvemu): Ujhelyi Balázs (HUN), Dan Vyhnalik (CZE), Primož Gričar (DEU). V slovenskem državnem pa je kot tretji slavil Stanislav Galovec, pred njim mladi pilot Jure Bečan ter kot prvi Franc Peternel.
